Poplave na Hrvaškem

Objavljeno 26. 3. 2018

Pretekli teden smo na sosednjem Hrvaškem spremljali kako Hrvaška civilna zaščita v sodelovanju z vojsko, urno skrbi za gradnjo dodatnih nasipov ob večjih rekah z namenom obvarovati vasi in naselja, ki se nahajajo ob strugah. “Ne vemo od kod prihaja vsa ta voda”, so zatrjevale oblasti, ki so z zadnjimi močmi mirile tako prebivalce, kot vso javnost, ki je nemočno spremljala kako narava s seboj odnaša upanje, da se bo situacija izboljšala. 

 

Ker gre za temo s katero so vsakodnevno v stiku naši sodelavci z Oddelka za komunalo, hidrotehniko in okoljsko infrastrukturo, je strokovnjak za to področje Drago Golob, univ.dipl.inž.grad., podal strokovno mnenje, kaj je največji razlog za tovrstno situacijo in ali je to sploh možno preprečiti.

Kaj povzroči takšno katastrofo, ki smo jo lahko spremljali na Hrvaškem? 

Vzroki za nastanek tovrstnih poplav so  predvsem povečane količine padavin, dolgotrajne padavine v povezavi s taljenjem snega, predhodna namočenost tal in posledično slabša infiltracijska sposobnost tal. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da se zaradi vpliva globalnega segrevanja ozračja na svetu pojavlja vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov, med katere sodijo tudi povečane padavine in posledično pogostejše in intenzivnejše poplave.

Ali lahko to preprečimo in kakšni so koraki? 

Med najpogostejšimi ukrepi so protipoplavni nasipi,visokovodni zadrževalniki, razbremenilniki, usklajeno delovanje zadrževanja vode na hidroelektrarnah, povečanje odtočnih zmogljivosti vodotoka oz. širjenje struge, povečanje retenzijskih površin in drugi.

Eden izmed večjih problemov je ta, da se z vprašanjem poplavne nevarnosti marsikje ukvarjamo le lokalno, čeprav bi bilo potrebno obravnavati celotno porečje in obravnavati problematiko poplav celostno z usklajenostjo predvidenih ukrepov. Prav tako največkrat izvajamo protipoplavne ukrepe, ko je že prepozno. Tudi škode zaradi   poplav bi bilo manj, če bi bila obveščenost ljudi ustrezna in predvsem pravočasna. Na območjih, kjer so seznanjeni s poplavno ogroženostjo, ljudje po navadi pravočasno ukrepajo in je škoda manjša, kot na območjih, kjer ljudje niso seznanjeni z možnostjo poplav.

Kdo je najbolj odgovoren za tovrstne situacije? 

Odgovornost je v prvi vrsti na državi, občinah, ki pa v zadnjem času že prepoznavajo pomen načrtovanih protipoplavnih ukrepov in zmanjšanja poplavne ogroženosti. Odgovornost pa je zagotovo tudi na posameznikih, saj smo s širitvijo urbanizacije na poplavna območja vodi odvzeli njen prostor.

Poplave so vedno bile in bodo. So stalen naravni pojav, s katerim se moramo naučiti živeti, se ga navaditi, ne le, da ga skušamo omejevati ali celo preprečiti.

Je tovrstne situacije sploh možno predvideti? 

Poplave, katere so posledica daljšega deževnega obdobja, se lahko s spremljanjem padavin in pretokov vodotokov delno predvidi vnaprej. V Sloveniji imamo en izmed najboljših prognostičnih sistemov v Evropi, kateri omogoča napoved poplav do cca 4 dni vnaprej.  Povprečen čas izdaje opozorila do dogodka je 36 ur. Težje je napovedovati hudourniške poplave, saj so običajno posledica kratkega intenzivnega naliva na manjših porečjih, ki lahko traja samo nekaj minut.

Kakšen nasvet bi dali oblastem v Sloveniji za preprečitev tovtstnih katastrof?

Vsekakor bi z izvedbo ukrepov, ki so predvideni na poplavnih območjih, rednim vzdrževanjem vodotokov, celostnim prostorskim načrtovanjem ter večjo ozaveščenostjo ljudi lahko preprečili oz. bistveno zmanjšali škodo, ki se pojavi ob poplavah.

 

E-novice
Za najnovejše informacije in aktualne dogodke se prijavite na naše e-novice!