Projekt:

AC-A1 Šentilj - Koper Beltinci - Pince Lendava - Pince; Sklop A od km 4+480 do km 13+679.75; Sklop B od km 0+000 do km 4+480; Sklop C od km 0+460 do km 3+000

Oznake: Oddelek za ceste in železnice
  • Investitor:DARS d.d.
  • Naročnik:DARS d.d.
  • Izvajalec gradnje:SCT d.d., SGP Pomgrad gradnje d.o.o., Primorje d.d., CP Ljubljana d.d., CP Maribor d.d.
  • Projektant/izdelovalec:Lineal d.o.o.- vodilni partner, BPI d.o.o.- partner
  • Naziv projekta:AC- A1 Šentilj - Koper
  • Lokacija:Beltinci - Pince
  • Odsek:Lendava - Pince Sklop A od km 4+480 do km 13+679.75 Sklop B od km 0+000 do km 4+480 Sklop C od km 0+460 do km 3+000
  • Vodja projekta:mag. Dušan Ogrizek u.d.i.g.
  • Faza:PGD, PZI, PZR, PID, PDV
  • Datum izdelave:Junij 2005
  • Datum izvedbe:2008
  • Št. projekta:511
  • Delovni nalog:018525, 25632, 25537
  • Investicijska vrednost:136.297.517,00 € z DDV
  • Vrednost proj. Dok.:1.115.256,67 € z DDV
Opis projekta

Nova gradnja

​Po naročilu Družbe za avtoceste Republike Slovenije smo izdelali projekt PGD, PZI in PID za izgradnjo dela avtoceste Pesnica - Lendava - slovensko- madžarska meja, odsek Lendava - Pince z odcepom Hitre ceste na Dolgo vas, sklop A od km 4+480 - 13+679,75, sklop B od km 0+000 do km 4+480 in sklop C od km 0+460 - do km 3+000. V skladu s projektno nalogo nosi predmetni odsek naziv "AC odsek Beltinci - Pince, pododsek Lendava - Pince, kar predstavlja gradbene odseke v skladu NPIAC.

Več / Manj

Dejansko pa je v prometnem smislu in po kategorizaciji Banke cestnih podatkov ta gradbeni pododsek Lendava - Pince razdeljen na dva prometna odseka:

  • odsek 0814: razcep "Dolga vas" - priključek "Lendava"in
  • odsek 0816: priključek "Lendava" - državna meja z Republiko Madžarsko.

Odsek Hitre ceste H9 od razcepa "Dolga vas" do mednarodnega mejnega prehoda "Dolga vas" ima oznako odseka 0815.

Slovenija je ena izmed središčnih dežel alpsko - jadranske regije, to pa močno vpliva na njen prometni pomen. Leži v prostoru, ki pomeni prehod iz alpskega sveta v širno panonsko nižino po eni strani, po drugi strani pa se odpira na Jadransko morje. V geografskem smislu pomeni Slovenija povezavo med Padsko in Panonsko nižino, kjer je najvišja točka na tem prehodu na nadmorski višini 610 m pri Postojni. Obstoječa glavna cesta G1-3 od Maribora do Lendave oz. Dolge vasi ima vlogo daljinske cestne povezave z Madžarsko, hkrati pa navezuje celotno pomursko regijo na državni cestni sistem, ki na prehodu skozi regijo in naselja služi tudi lokalnemu prometu. Obravnavana avtocesta na odseku Maribor - Madžarska meja bo bistveno spremenila prometne razmere na obravnavanem območju, kajti z obstoječe G1-3 bo prevzela ves tranzitni promet in velik del med regionalnega prometa. S tem pa bodo mestna jedra in gosto posejane vasi ob glavni cesti razbremenjeni daljinskega prometa. Teren, kjer poteka je izrazito ravninski, saj je razlika višin od Beltincev do Pinc na razdalji ca 30 km le 25 m in je tako povprečni padec le 0.08 %. Le na vzhodu se iz ravninskega terena brez prehoda dvigajo Dolgovaške in Lendavske gorice, ki se nato nadaljujejo na madžarskem vse do Blatnega jezera. Pod goricami je največje urbano naselje na območju, to je mesto Lendava, ki je precej izrazito razdeljeno v stanovanjski in upravni del, ki leži tik pod goricami in industrijski, ki je situiran jugovzhodno ob železniški progi. Od industrijskega dela je najizrazitejša Nafta Lendava z rafinerijo, zlasti pa je pomembno, da je na območju med samo rafinerijo, Lendavskimi goricami in vasjo Petišovci t.i. naftno polje z mnogimi "mrtvimi" in tudi še delujočimi proizvodnimi ali raziskovalnimi vrtinami, zbirnimi postajami in večjimi sklopi posameznih nafto- in plinovodov. 

tehnične značilnosti

AC Koper - Lendava je z Nacionalnim programom izgradnje AC v RS pridobila status prometne hrbtenice v državi, hkrati pa postaja tudi del prometne poti Barcelona - Kijev. Del te trase od Maribora do Lendave je še posebej pridobil na pomenu s povečanim tranzitom iz vzhodnoevropskih držav. Tega namreč danes prevzema gl. c. I. reda G1-3, ki pa glede na svoj potek skozi naselja ter neugodne horizontalne in vertikalne elemente ne zagotavlja primernega standarda in prometne varnosti udeležencem v prometu. 

Več / Manj

Ob tem se izrazito slabšajo življenski pogoji ob tej cesti. Na obravnavanem odseku trase AC je predvidena izgradnja priključkov »Lendava« in »Pince«. 

  • Priključek »Lendava« 

Priključek »Lendava« predstavlja osrednji priključek Lendave na AC omrežje. Priključek je zasnovan v obliki polovične deteljice, ki jo sestavljajo 4 priključni kraki, zgrajeni za enosmerni in dvosmerni promet: 

  • Izvozni krak iz smeri M. Sobote proti Lendavi je dolžine 0,195 km, od tega je v dolžini 0,073 km predviden NPP 9,00m in v dolžini 0,101 km NPP 10,60m.
  • Uvozni krak iz smeri Lendave proti Pincam je dolžine 0,081 km, NPP 9,00m. 
  • Izvozni krak iz smeri Pinc proti Lendavi je dolžine 0,289 km, od tega je v dolžini 0,094 km predviden NPP 9,00m in v dolžini 0,195 km NPP 10,60m. 
  • Uvozni krak iz smeri Lendave proti M. Soboti je dolžine 0,104 km, NPP 9,00m. 

Dolžina enosmernih krakov znaša cca 352 m in dvosmernih krakov cca 296 m. Na deviirano glavno cesto G I-3 se priključijo v dveh nivojskih krožiščih.

  • Priključek »Pince« 

Priključek »Pince« je zadnji priključek na slovenski strani na tej AC smeri. V idejnem projektu in DLN je zasnovan polovični priključek s priključnimi kraki v smeri proti oz. iz Lendave, ki pa upošteval še takrat predviden mednarodni mejni prehod v bližini. Z opustitvijo njegove izgradnje se je pokazala možnost racionalizacije poteka priključnih krakov, ki je v projektu PGD upoštevana. Priključni kraki so navezani na deviacijo lokalne ceste Pince – Marof, na AC pa se navezujejo preko območja oskrbne postaje »Pince«. Platoja OP sta namreč oblikovana tako, da na čelni strani skozi celoten plato poteka enosmerna cesta, ki služi napajanju OP in hkrati tudi neovirani vožnji skozi območje platoja. Priključevanju na AC je na severni strani namenjen krak A, ki se nato nadaljuje tudi skozi plato oskrbne postaje in prikljuèi na AC. V prvi fazi bo promet po kraku tekel samostojno, v končni ureditvi prometa (po izgradnji oskrbne postaje) pa bo prišlo do mešanja s prometom vozil na oskrbno postajo, zato se bo ta krak podrejeno priiključeval na OP. Celotna dolžina kraka znaša ca 559 m in ima predviden NPP 9,00. Na podoben način je urejeno odcepljanje na južnem dela OP, odkoder se odcepi krak B priključka »Pince«. Tudi odcepni krak B je predviden kot enosmerni enopasovni krak z NPP 9.0m, celotne dolžine ca 417 m, ki se v nasipu prikljuèi na deviacijo lokalne ceste Pince–Marof . 

  • Priključek »Dolga vas«

Priključek »Dolga Vas « je zasnovan v obliki polovične deteljice. Priključek je lociran v km 2+533 hitre ceste, ter se z dvema krožnima križiščema navezuje na preloženo regionalno cesto R2-442 Dobrovnik – Dolga Vas. Priključek sestavljajo 4 priključne rampe. 

  • Izvozni krak iz smeri MMP »Dolga vas« v smer Dobrovnik se prične v km 2+204,76 HC in se v km 0+018 vklopi v krožišče K-10 deviaciji regionalne ceste R2-442 Dobrovnik – Dolga vas, skupne dolžine 0,448 km. Na odseku od km 0+018 do km 0+240 je dvosmerna rampa z NPP je 10,60 m in od km 0+240 dalje je enosmerna rampa z NPP je 9,00m. 
  • Izvozni krak iz smeri Dobrovnik v smer Lendave se prične v km 0+200 kraka A in se v km 2+468,40 vklopi v HC za smer Lendava, skupne dolžine 0,214 km. Na odseku od km 0+200 do km 0+240 je dvosmerna rampa z NPP je 10,60 m in od km 0+240 dalje je enosmerna rampa z NPP je 9,00m. 
  • Izvozni krak iz smeri HC v smer Dolga vas se prične v km 2+806,29 HC in se v km 0+018 vklopi v krožišče K-9 deviacije regionalne ceste R2-442 Dobrovnik Dolga vas, skupne dolžine 0,409 km. Na odseku od km 0+018 do km 0+232 je dvosmerna rampa z NPP je 10,60 m in od km 0+232 dalje je enosmerna rampa z NPP je 9,00m. 
  • Izvozni krak iz smeri Dolga vas v smeri HC proti MMP »Dolga vas« se priène v km 0+195 kraka C in se v km 2+543 vklopi HC v smeri MMP, skupne dolžine 0,166 km. Na odseku od km 0+195 do km 0+232 je dvosmerna rampa z NPP je 10,60 m in od km 0+232 dalje je enosmerna rampa z NPP je 9,00m. 

 
Trasa avtoceste se prične pred razcepom hitre ceste na Dolgo vas, poteka ob kanalu proti jugu, zahodno od Lendave in zahodno od železniške proge mimo Dolnjega Lakoša ter prečka železniško progo, zaobide Lendavo po južni strani in se južno od Pinc zaključi na novem mejnem prehodu Pince. Trasa hitre ceste se odcepi pred Dolgo vasjo in se usmeri proti severu proti MMP Dolga vas. Obvoznica Lendave je bila dograjena leta 1996 in je predstavljala I.fazo izgradnje avtoceste in hitre ceste. Z izgradnjo avtoceste se na odseku od razcepa Dolga vas do Doljnega Lakoša obstoječa obvoznica dogradi na vzhodni strani v avtocesto. Na izbor poteka trase avtoceste na tem odseku so vplivale naslednje prostorske omejitve:

  • prisotnost arheološkega nahajališča Gabor Kert 
  • pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine 
  • že izvedena obvoznica Lendave kot I. faza AC 
  • pogoji in možnosti lokacije priključka »Lendava« 

premostitveni objekti

Poleg avtocestne trase je bilo potrebno zgraditi skupaj še 53 premostitvenih objektov: 

  • 11 nadvozov 
  • 2 podvoz 15 mostov 
  • 11 prepustov 
  • 11 cevnih prepustov 
Več / Manj
  • 1 podvoz za kolesarje 
  • 1 podhod za jelenjad 
  • 1 prehod za dvoživke

Pomembnejši objekti: 

  • nadvoz čez železniško progo dolžine 183,4 m 
  • most čez reko Ledavo dolžine 39,6 m 

ostale ureditve

  • UREDITEV KOMUNALNIH VODOV

V sklopu projekta je bilo treba narediti narte naslednjih komunalnih vodov: 

  • vodovod, fekalno kanalizacijo, tehnološki vod, elektro vodi, javna razsvetljava, plinovodno in naftovodno omrežje, TK omrežje, KRS omrežje, klic v sili, objekti in naprave na naftnem polju Petišovci 

Sodelujoče projektivne organizacije (odgovorni projektant) 

  • Grafični prikaz umestitve v prostor, načrt krajinske arhitekture, analiza obremenjenosti s hrupom s predlogom protihrupnih ukrepov – Urbis d.o.o. (Alenka Hlupič, Rajko Sterguljc, Mira Vizovišek Motaln, Zoran Jauševec) 
  • Načrt priključka, načrt deviacij, meteorna kanalizacija AC in deviacij, prepust, načrt protihrupne zaščite, plato obojestranskih spremljajočih objektov Pince – BPI d.o.o. (Milivoj Ročenovič) 
Več / Manj
  • Načrt prometne opreme – PRONIZ d.o.o. ( Janez Šenk)
  • Regulacije vodotokov in melioracije, ukrepi za zaščito voda pred onesnaženjem z avtoceste zadrževalni bazeni – Inštitut za vode Republike Slovenije (Viktor Pirc, Mladen Ajdič) 
  • Nadvoz, most – PONTING inženirski biro d.o.o. (Marjan Pipenbaher) 
  • Nadvoz, most, prepust – Gradis – biro za projektiranje d.o.o. (Marko Završki, Jelenko Ačanski)
  •  Nadvoz, most, meteorna kanalizacija AC in deviacij, ukrepi za zaščito voda pred onesnaženjem z avtoceste zadrževalni bazeni  PNZ Projekt nizke zgradbe d.o.o. (Ljuba Dalla Valle, Igor Potoèan, Andrej Bogataj) 
  • Podvoz, most, prepust, zaščita kineta plinovoda 8, podvoz za kolesarje, nadvoz – KO-BIRO d.o.o. (Peter Koren) 
  • Most, prepust, nadvoz – Gravitas d.o.o. (Gorazd Črnko) 
  • Odstranitev, prestavitev in označitev cevovodov na območju nafte Lendava na trasi AC, odsek 0816 Lendava – Pince – Nafta inženiring d.o.o. (Peter Koren, Ferenc Gonter, Tomislav Makovec) 
  • Sanacija obstoječih naftnih vrtin na trasi AC Lendava – Pince na naftno-plinskem polju Petišovci, sanacija obstoječih naftnih 
    vrtin na trasi AC Lendava – Pince na naftno plinskem polju Petišovci – RUDARSKI PROJEKT – IRGO CONSULTING d.o.o. Jurij Šporin) 
  • Načrt električnih inštalacij in električne opreme, prestavitev in ureditev križanj SN, prestavitev in ureditev križanj NN, ureditev križanj EE vodov 20 kV – Elektro Maribor d.d. (Darko Ramšak, Oto Mithans, Arpad Gaal) 
  • Javna razsvetljava, načrt plinovoda, načrt vodovoda, načrt tehnološkega voda, načrt vodovoda, načrt fekalne kanalizacije – IBE d.d. (Mitja Kovačec, Roman Jemec, Primož Hribernik) 
  • Križanje elektroenergetskih vodov 110 kV z AC – Elektroenergetika s.p. (Franc Juvan) 
  • Načrt TK vodov – GVO d.o.o. (Vladimir Sobotkiewicz) 
  • Načrt KTV vodov – ELMIS s.p. (Milan Šerc) 
  • Načrt klica v sili – PAP Informatika Inženiring d.o.o. (Ivan Pureber) 
  • Načrt shranjevanja rodovitne prsti – Kmetijski gozdarski zavod Maribor 
  • Načrt ekološke ureditve gradbišča – VGB Maribor d.o.o. (Stanko Bukovnik) 
  • Elaborat monitoringa v času gradnje, elaborat pasivne protihrupne zaščite – Epi Spektrum podjetje za varstvo okolja, prostorsko informatiko in storitev d.o.o. (Janez Drev, Bojan Peršak) 
  • Elaborat dimenzioniranja križišč – OMEGA consult d.o.o. 
  • Varnostni načrt – AQS – Tehnično svetovanje d.o.o. (Darjo Bratoš)
  •  Geološko geotehnični elaborat – Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. (Igor Špacapan) 
  •  Analize pogojev odvodnjavanja padavinskih voda na AC Lendava – Pince – Geološki zavod Slovenije (Miha Brenčič) 
  • Načrt prometne opreme in signalizacije trase AC in razcepa – PNG Projekt nizke gradnje d.o.o. 
  • Geodetski načrt – Geodetski inženiring Maribor – GEOIN d.o.o. (Dragan Jurečko)

 

 

 

 

 

E-novice
Za najnovejše informacije in aktualne dogodke se prijavite na naše e-novice!